V hladnem vetru so drevesa odvrgla liste. Prišel je čas zimskega počitka…

V vrtcu smo si pripravili majhen premični gozdni kotiček. Naravni material smo uporabili za postavljanje zbirk, ustvarjanje figur, tort…

Ko so nas razveselile prve snežinke je gibanje na snegu postalo naša vsakodnevna dejavnost.

V tišini zimske pokrajine so naša ušesa največkrat zaznala vesele vriske razigranih otrok, zvoke plugov in vozil za čiščenje cest ter oglašanja ptic. Opazovali smo sledi naših stopinj, se vzpenjali po strmem hribu. Kar veliko spretnosti smo potrebovali za pripravo dričanja po klančini. Lopate so nam večkrat neučakano zbežale v dolino. Sneg nam je segal čez kolena, ko smo gazili po njem. Hoja po poti do naše gozdne igralnice v tovrstnih razmerah ni bila varna. Spremembe na drevesu v zimskem času smo si ogledali kar v bližini vrtca. Opažanja smo likovno izrazili. Na sprehodih smo opazovali in prepoznavali sledi različnih živali. Zanimalo nas je, kaj delajo gozdne živali v tem času. Informacije smo iskali v knjigah, si ogledovali fotografije, prebirali zgodbe in značilnosti posameznih živali. Naučili smo se pesmico Mire Voglar Kaj delajo živali pozimi?, jo spremljali z inštrumenti in gibalno uprizarjali. Za utrjevanje pesmice skozi igro smo uporabili iz plastelina oblikovane medvede in brloge. V didaktičnih nalogah smo živalim iskali ustrezna bivališča in poti skozi labirinte. Sestavljali smo slike posameznih živali, jih prepoznavali v zvočnih ugankah Kdo se oglaša. V telovadnici smo postavili poligone – različne poti, ki so ustrezale načinu gibanj posameznih živali. Vse smo gibalno preizkusili. Spoznali smo nove igre: Ura je ena, medved še spi, Volk, koliko je ura?, Pantomima in Vidim, vidim. Ker nam je bila zelo všeč zgodbica Pod medvedovim dežnikom, smo večkrat izvedli igre vlog skozi katere smo utrjevali tudi štetje. Strategije seštevanja in odštevanja smo izvedli s palčkami, ki so ponazarjale junake zgodbe. Vztrajnost in štetje smo krepili tudi pri družabnih igrah Žival ne jezi se in Ježki.

Vsak posameznik si je na podlagi fotografij v revijah Lovec izbral najbolj všečno gozdno žival. Po svojih zamislih si je izbral material in ga postavil v določene pozicije za izdelavo figure iz lesa. Ob pomoči odrasle osebe glede rezanja in lepljenja, so nastali zanimivi unikatni izdelki. Iz oblancev smo izdelali smrečice, ki smo jih poleg figuric živali uporabili za igro, nato pa postavili na razstavo v garderobo.

Hvaležni smo staršem, ki so prispevali različne kose lesa. Z brusilnim papirjem smo zgladili robove deščic za varno uporabo pri različnih dejavnosti. Iz njih smo postavljali različna bivališča za živali, skulpture, ceste, poligone. Daljše deščice smo uporabili celo za smučanje po igralnici.

Veseli smo vsakega dneva, ko imamo možnost, da odidemo v gozd. Odkrili in prepoznali smo že veliko sledi: različne kakce, lupinice, prazne polžje hišice, oglodane storže, vijugaste potke na lesu, zanimivosti na razpadajočem lesu, štoru… Včasih otroška domišljija ne pozna meja: slišimo čudne zvoke, opazimo gibanje volka v daljavi, jelena za drevesom… Spoznavali smo, zakaj imajo drevesa rdeče oznake, zakaj se veje zlahka zlomijo, kako poskrbimo za varnost vseh udeležencev pri rokovanju s kamni, pri igri s palicami, prenašanju rogovil in zlaganju vej, ki so naše najljubše dejavnosti.

Sončen dan nas je zvabil na priljubljen klanec pri vrtcu. Z uporabo grabljic smo ga očistili suhljadi. Ob pobiranju kamenčkov smo že opazili prve pomladne cvetice. Tudi glasno žvrgolenje ptic nam je sporočalo, da prihaja pomlad.

Pomlad je tu, mi pa že uživamo v kotaljenju po očiščeni klančini.