Vsako jutro, ko se prebudimo, najprej pomislimo, če gremo v vrtec. Tempo današnjega časa z različnimi dejavniki vpliva na to, da se usedemo v avto in odpeljemo do vrtca. Na parkirišču naletimo na gnečo…

Način prihoda (peš, s kolesom, z avtom, z avtobusom) je vsak posameznik označil v skupno tabelo. Ta nam je pokazala, da je le en otrok prišel peš, vsi ostali v naši skupini z avtomobilom. Zanimalo nas je, zakaj je iz dneva v dan tako. Bi lahko bilo drugače?

Začeli smo raziskovati: Kje smo doma? Kaj opazimo na poti od doma do vrtca? Nas pot vodi skozi gozd, naselje, ob vodi…? Je strma, ravna, vijugasta? Izdelali smo plakat z risbami »Pot v vrtec«. Obesili smo ga v garderobo, kjer si ga lahko ogledajo tudi starši. Likovne izdelke »Naš avto« smo razstavili na hodniku pred igralnico.

Nato smo z mini plakatom povabili k sodelovanju tudi starše. Doma so se skupaj z otrokom pogovorili o tej tematiki, svoje možnosti načina prihoda v vrtec pa slikovno predstavili na plakatu. Vključili smo tudi ponazoritev dolžine poti in nekaj pešpoti, ki so jih skupaj prehodili v skrbi za zdravje in gibanje v naravi. Vsak otrok je s ponosom predstavil svoj plakat pred skupino. Mi smo z navdušenjem zaploskali in pohvalili trud za opravljene izlete. Veseli smo bili pomoči staršev, za kar se iskreno zahvaljujemo. Podatke plakatov smo uporabili za nove dejavnosti. Trakce, ki so predstavljali dolžine poti, smo urejali od najkrajšega do najdaljšega. Tako smo ugotovili, da ima nekaj otrok možnost, da v vrtec pridejo peš ali s kolesom, drugi pa zaradi predolge poti te možnosti nimajo. Po krajših poteh smo se tudi sprehodili. Posamezni otroci so dan za dnem orientacijsko vodili skupino po poti od vrtca do doma. Povzpeli smo se na razgledno točko, da smo se orientirali iz katere smeri in po katerih cestah se pripeljejo otroci iz bolj oddaljenih domov. Med hojo po poteh so nas zmotili razni odpadki, zato smo poskrbeli tudi za čisto okolje našega vrtca. Ob lepem vremenu smo si trud za hojo nagradili z igro v naravi. Nova spoznanja smo povezali z različnimi didaktičnimi igrami in igrah v kotičkih.

V okviru trajnostne mobilnosti želimo prispevati k spreminjanju potovalnih navad in posledično k zmanjševanju motoriziranega prometa v okolici vrtca in spodbujati gibanje otrok. To bomo storili preko igre o belem zajčku. Belim zajčkom smo z »izpušnimi plini« zamazali kožuščke. V tem tednu jih  bomo čistili z okolju prijaznim odhodom iz vrtca – peš, s kolesom, ali kombinirano z avtom in peš.

Če za pot v vrtec ne bi potrebovali avtomobilov, ne bi potrebovali parkirišča. Kako bi izgledal ta prostor po zamislih otrok:

»Tu je pločnik, pa smreke, kolesa. Pa črte za avte parkirat. Trava bi bila. Pa za grabit seno za krave. Igrali bi se takole, z avtomobilčki. Pa na igralih bi bili.«

/Urban, Martin, Bine/

 

»Parkirišče, za avte je to. Pa črte so, da lahko parkirajo. Ati je mene peljal v vrtec. Ne bi rabil, če ne bi bilo avtov. Pesek bi imeli tukaj, rože, mizo. Še enega vrta bi imel, igrala, ene skakalnice. Bi se igrali v pesku, bi vrtal v pesku. Pa gugalnice. Še zraven bi imeli izlet, pa žurko.«

/Luka, Jakob, Lia/

 

»Za avte parkirišče. Zato, da avte parkiramo. Da ati lahko parkira. Če bi prišli peš, ne bi rabil parkirišča. Ja, jaz rabim parkirišče. Bi se lahko igrali s kamenčki. Jaz bi se za mamico in atija. Rože bi nabirala. Da so gugalnice, pa tobogan. To mi je všeč, ja.«

/Tinkara, Zoja, Klara/

 

»Parkirišče je to, pa črte za avte, za parkirat. Če ne bi rabil avtov… igrali bi se lahko. Vrt bi imeli, travnik, bi se igral z lopatko. Jaz bom pa kidal, pa imel traktor. Grabil bi. Samo to moraš pol po njiv. Ne po njiv, po travniku. Za njivo orat bi jaz imel. Pa obračalnik bi dal na travo, pa balirko, pa nakladalko. Nogometno igrišče, pa bom brcal žogo v gol. Če bi bil led, bi lahko drsal z drsalkami na ledu, pa hokej, pa bi imel čelado z mrežico. Naredil bi še ploščice.«

/Drejc, Lovro, Enej/

 

»Parkirišče, zato da parkiramo avte. Lahko parkiramo, ja. Če ne bi bilo avtov… s snegom bi se kepala. Snežaka bi delal. Če bi bilo poletje, pa moramo it hit na morje. Jaz bi rože nabirala. Jaz zabijal žogo v košarko. V koš bi bacal lopto. Jaz bi nogomet. Jaz bi se z novim poganjavčkom vozila, pa z novim kolesom.«

/Lenart, Leja, Emil/

 

»Parkirišče. Zato, da avti vozijo, da lahko grejo, da me mamica pelje domov. Igrače, pa lopatke bi imeli. Pa za zdravnike, pa kanglice, pa rožice bi rasle. Pa led za drsat. Pa še sneg, da bi se igral. Pa peščene gradove bi delal, pa rožice bi dal gor. To, da bi bila na travniku miza, da bi imeli piknik. Pa lučke bi imel v temi, pa smreko in sneg… Pa tobogan, da se lahko dričamo na sneg. Kaj, če iz snega naredimo rožico, še listke bi imeli. Jaz bi pa rada imela še ptičke, pa kužka, pa mucka…«

/Ela, Daša, Teja/